Datum objave: 11. oktober 2023

Objavljeno v: #članice

---

V letošnji sezoni se je OK Gorica pridružil tudi dolgoletni učitelj športa na OŠ Kanal, Ivan Markič. Veliko izkušenj, ki si jih je nabiral skozi leta pri delu z mladimi, bo sedaj skušal prenesti na ekipo starejših deklic. Kot sam pravi, je delo z mladimi tako pomembno, da zahteva le najboljšo stroko. Čeprav morda to delo na začetku ni toliko cenjeno, je zadovoljstvo kasneje v življenju toliko večje.

 

Kakšni so vaši prvi vtisi v OK Gorica?

Mene je predvsem pritegnila ideja o ustvarjanju novih pogojev za delo trenerjev, da se organizacijsko bolje povežejo vodstvo in igralci. To je bila zelo velika motivacija zame. Bomo pa videli, kako bo. Lahko rečem, da so si današnji problemi v odbojkarskem svetu nekako podobni. Pomanjkanje trenerjev, primernih prostorov, denarja. Stvari nikoli ne bodo popolne, tako da je potrebno razpolagati s tem, kar imamo. Ta novi sistem, ki se uvaja v novogoriškem klubu, je po mojem mnenju dober. Vse skupaj je zanimivo, zato sem se odločil pridružiti temu.

Kakšni so vaši načrti za to sezono?

Skupina, ki sem jo prevzel, je dokaj raznolika, tako po znanju kot tudi po sposobnostih. Nekatere punce so napredovale iz skupine male odbojke, nekaj je igralk, ki niso napredovale naprej … Poiskati moram način, da lahko to skupino izenačim po znanju odbojke. Nekatere punce se bodo morale kar dobro potruditi, da pridejo na višji nivo. Zagotovo pa tukaj pri vsem skupaj ni v ospredju rezultat. Delati bo potrebno za naprej.

Kakšen je vaš način dela? In kako se razlikuje od drugih?

Moj način dela je mogoče nenavaden. Zahtevam zavzeto delo in da se dosledno izvajajo dodeljene naloge. Na treningih puncam dodeljujem različne naloge, ki se razlikujejo tudi po zahtevnosti. Pri delu z mladimi je potrebno posredovati veliko motoričnih in tehničnih informacij, ki ustvarjajo bazo znanja, ki je pogoj, da je nekdo kasneje uspešen v igri. Moj sistem se razlikuje po zahtevnosti in vsebini, ki jo predajam igralkam. Gre za visoko zahtevnost za delo.

Kaj vi štejete kot individualni uspeh športnika?

Vsak športnik, ki želi biti uspešen, mora biti zelo močno notranje motiviran. Z leti pa velja, da je njihov motiv zavzetost za delo in ne toliko sam rezultat. Uspeh posameznika se doseže, ko pride do svojega limita sposobnosti in seveda uživa v tekmovanju.

Kaj pa ekipe?

Ekipni športi se seveda razlikujejo od individualnih. Ko postane neka oseba “zvezda” v ekipi, mora imeti ob sebi tudi druge. Sam ne pomeni nič. To je nekdo, igralec, ki ima sposobnost prevzeti in sodelovati z drugimi, jih spodbuja in usmerja. Da svojo sposobnost z delom še nadgradi. Da prevzame nase odgovornost, ko gre kaj narobe. Če je vodja dober, potem je tudi ekipa dobra.

Kaj mora imate vsaka ekipa, da je lahko uspešna?

Trener in vodja ekipe morata biti čustveno stabilna in se med seboj povezati z veliko samozaupanja in samozavesti. Potrebno je imeti dobro, tisto pravo mero agresije, svobode ter na drugi strani mirnosti. Gre za dva najpomembnejša člena vsake ekipe.

Za vami je že veliko let dela z mladimi, kaj bi jim svetovali?

Z mladimi bi vedno morali delati najizkušenejši trenerji. Vsem, ki delajo z mladimi, svetujem, da vztrajajo pri tem še naprej. Čeprav delo ni takoj vidno, ni takoj opazno. Morda niti ni toliko cenjeno. Toda ko te kasneje v življenju kdo opozori na to, da je zelo hvaležen za vse, kar si naredil za nekoga na začetku njegove poti … To je tisto pravo zadoščenje.

Kako se generacije spreminjajo skozi leta in kako se vaš način dela temu prilagaja?

Po mojem mnenju se ne spreminjajo otroci, ampak se spreminja sistem. Zakonodaja je diktirala odnose med ljudmi. Največja razlika pa je ta, da se je nekoč dajal poudarek na skupini, danes pa se daje na posameznike, na individualnost. Tudi če se ukvarjamo s skupinskim športom. Tukaj in to bi izpostavil, v čem je problem, pa najverjetneje ve vsak pri sebi.

 

Nina Mihalič