Datum objave: 5. september 2023

Objavljeno v: #članice

---

Še ena mlada igralka se je v letošnji sezoni priključila ekipi Gen-i Volley. Tia Koren je 19-letna blokerka, ki je do sedaj igrala v ekipi SIP Šempeter. Tam je bila od sezone 2020/2021. V Novi Gorici bo ostala vsaj dve sezoni, odbojkarica pa se je na spremembo že lepo navadila. Seveda so, kot sama pravi, k temu veliko pripomogle tudi njene nove soigralke, ki so poskrbele, da življenje v novem, neznanem okolju zanjo ni bilo preveč stresno.

Kakšni so tvoji prvi vtisi o ekipi, ki si se ji pred časom priključila?

Moji prvi vtisi o novi ekipi so, moram reči, zelo pozitivni. Ekipa Gen-i Volley mi je v zelo kratkem času postala druga družina. Družina, s katero bom delila dve leti življenja. Morebiti pa celo več. Sprememba seveda ni bila preprosta, veliko je odrekanja. Potem je tukaj še domotožje, tkanje novih prijateljskih vezi, učenje, delo ... In zato so bile tukaj punce, moje nove soigralke, ki so pomagale odmisliti vse to in me postavile na noge. Vem, da jim lahko zaupam, da mi bodo vedno stale ob strani.

So se spletle že kakšne posebne prijateljske vezi?

Sprva sem se najbolj ujela s puncami svoje starosti. Vendar pa sem se potem zelo hitro ujela tudi s starejšimi soigralkami. Veliko so me že naučile, mi pomagale in me tudi nasmejale.

Kaj pa glede domotožja, zelo pogrešaš svojo družino/prijatelje?

Kot že omenjeno, je domotožje nekaj, česar se ne da hitro odmisliti. Sem oseba, ki je zelo navezana na družino in prijatelje, zato vsak prosti čas izkoristim za druženje z njimi. Tako svoje proste vikende preživim s svojimi domačimi, fantom in prijatelji. Ko pa napoči ura za slovo, je to še vedno grenko, kljub temu da se vidimo vsak teden in nas ločita le dobri dve uri časa.

Kako se počutiš na treningih in kakšen se ti zdi trenerski štab?

Vedela sem, da je Gen-i Volley ekipa, ki se bori za najvišja mesta. Ekipa z drugačno mentaliteto, zagnanostjo, borbenostjo. Skratka z drugačnim pogledom na odbojko. Zato sem se pripravila na trdo delo in premagala svoje negativne misli. Takšni so tudi treningi. Primerni zastavljenim ciljem. Ker sem nova v klubu, sem pripravljena na vsa nova navodila in napotke. Vasja je vsekakor trener, za katerega si upam trditi, da iz igralke naredi najboljše in se več. Je trener, ki besedne zveze »ne morem in ne znam« ne pozna. Je trener, na katerega sem vedno gledala s strahospoštovanjem. Vse igralke sprejemamo Vasjino mišljenje in napotke za delo, čeprav ni vedno preprosto. Le tako lahko stremimo k zastavljenim ciljem in rastemo ter napredujemo v odbojkarski karieri. Vzdušje v ekipi je skratka zelo dobro, počutim se sproščeno in sprejeto. Zelo sem vesela tudi, da poznam statistika Sebastjana Mavriča. Z njim sem že sodelovala v mladinski in kadetski reprezentanci.

Kako pomembna je zate ekipna dinamika in kako ti prispevaš k pozitivnemu vzdušju v ekipi?

Ekipa je družina igralk, ki so različnih starosti, izkušenj in sposobnosti. Ne glede na svoje razlike moramo na igrišču delovati enotno. Dihati moramo ena za drugo. Tako je sedaj in tako mora biti čez celotno sezono. Punce so zelo pozitivne, vsaka lahko drugo nekaj novega nauči. Sama kot novinka poskušam z nasmehom, spodbudnimi besedami, navijanjem, šalami in s kakšno potegavščino v ekipo prinesti čim več pozitivne energije. Mislim, da deluje. ????

Kakšni so tvoji »triki« za dobro ravnotežje med treningi, šolo in prostim časom?

Zelo je pomembna organizacija časa. Poleg tega je pomembna zadostna količina spanca in zdrava prehrana. Rada izkoristim vsako minuto v dnevu. Pomembno je, da si pri vsaki stvari res »z glavo«. Da se osredotočiš na to, kar počneš. Sama se najraje učim dopoldan, popoldan pa ostale stvari, trening, kakšen manjši počitek, pa spet učenje ali kavica s prijatelji.

Kaj pa najraje počneš v prostem času?

V prostem času najraje berem, gledam kakšno serijo ali film ter se družim s svojo družino in prijatelji. Že pogovor z ljudmi, ki jih imam rada, me popolnoma odklopi in sprosti. Dan mine veliko hitreje, če počnem stvari, pri katerih uživam.

Si že od mladih nog vedela, da se želiš ukvarjati s športom/odbojko?

Odbojko sem začela trenirati v 4. razredu osnovne šole. Moja starša sta bila športnika, tako da tukaj ni bilo vprašanja. Na začetku sem nekoliko kolebala, vendar je kmalu postalo jasno, da imam dobre predispozicije, zato sem odbojko tudi takoj vzljubila. To so kasneje pokazali tudi rezultati. Bila sem poklicana v regijsko reprezentanco, kasneje pa tudi v kadetsko, mladinsko in člansko. Odbojka je postala del mojega življenja. Včasih je morda težko, toda nabralo se je že toliko lepih spominov, ki jih za nič ne bi zamenjala.

Tvoj prvi klub je bil SIP Šempeter, kaj vse si se tam naučila?

SIP Šempeter je bil moj matični klub, vse odkar sem se začela resno ukvarjati z odbojko. Za vse znanje, ki ga premorem, se moram zahvaliti njihovim trenerjem. Še posebej pa Benu Božiču. V meni je videl potencial ter iz mene naredil to, kar sem danes. Hvaležna sem za vse odigrane minute in ure treningov, za spomine in neverjetne izkušnje. Tega kluba ne bom nikoli pozabila. Toda spoznala sem, da za napredek potrebujem nekaj več. Tu je potem vskočil Gen-i, ki me je sprejel odprtih rok.

Imaš kakšno posebno sporočilo za vse ljubitelje odbojke oz. odbojkarje?

Odbojka je zelo lep in precizen šport. Tisti, ki se z njo ukvarjamo, lahko to potrdimo. Ni agresiven, napadalen šport, toda čist in eleganten. Rada bi, da uživate v športu, ki ga trenirate, in se iz njega učite. Ne gre zgolj za šport, gre za način življenja.

 

Nina Mihalič